Univerza v Ljubljani

Fakulteta za šport

NORVEŠKI MEHANIZEM

 

VODJA PROJEKTA  

PARTNER PROJEKTA

IME PROJEKTA VREDNOST CELOTNEGA PROJEKTA
UL Fakulteta za socialno delo (FSD) UL Fakulteta za šport (FŠ) Pomoč družinam v skupnosti: soustvarjanje želenih sprememb za zmanjšanje socialne izključenosti in krepitev zdravja 366.871,00 € 

Zavod za šolstvo RSUL Fakulteta za šport (FŠ)

UL Fakulteta za šport (FŠ) Celostni inovativni model za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih in zmanjševanju neenakosti v zdravju 802.884,65 €

 

 

1. ''Pomoč družinam v skupnosti: soustvarjanje želenih sprememb za zmanjševanje socialne izključenosti in krepitev zdravja«

 

Polni naslov projekta

Pomoč družinam v skupnosti: soustvarjanje želenih sprememb za zmanjšanje socialne izključenosti in krepitev zdravja

Akronim projekta

Soustvarjanje pomoči družinam v skupnosti

Podjetje (prijavitelj) oz. vodja projekta

UL Fakulteta za socialno delo (FSD)

Partner

Fakulteta za šport

Raziskovalci

dr. Saša Cecić Erpič, dr. Katja Tomažin

Trajanje projekta

16.2.2015-30.4.2016        

Program:

Norveški finančni mehanizem 2009-2014

Financer:

Program Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 -RAZPIS NFM in EGP 2009-2014

 

V Sloveniji je vedno več družin in njenih družinskih članov, ki v določenem obdobju življenja potrebujejo pomoč. Velik del gre v zadnjih letih pripisati družbeno-ekonomskim dejavnikom, ki definirajo pogoje vsakodnevnega življenja. Stopnja revščine se v Sloveniji veča. Z družbeno izključenostjo se srečuje vse večje število družin. Problem je visoka stopnja brezposelnosti in dejstvo, da se z revščino soočajo tudi družine, kjer so odrasli zaposleni. Ljudje, ki so kljub zaposlitvi padli pod prag tveganja revščine, postajajo vedno večja skupina tudi v EU (Leskošek et al. 2013). Kriza, naraščanje socialno-ekonomskih problemov, razlik na različnih področjih vplivajo na zdravje in kakovost življenja celotne populacije. Velik dejavnik tveganja za zdravje prebivalcev v Sloveniji predstavlja tudi revščina otrok in mladostnikov ter starejših članov družine. Stopnja tveganja revščine otrok in mladostnikov v Sloveniji je od leta 2010 naprej najvišja doslej. Pri interpretaciji trenda gibanja stopnje tveganja revščine otrok je potrebno upoštevati različne dejavnike: brezposelnost staršev, vpliv socialnih transferjev, rodnostne spremembe (npr. povečanje števila enostarševskih družin) (Narat 2013).

Družine se soočajo z raznovrstnimi kompleksnimi problemi: z revščino, s socialno nemočjo in s premalo znanja, da bi se soočile z mnogimi problemi, lahko doživljajo socialno izključenost,  breme bolezni, odvisnosti, zlorabe, nasilje, zatiranje, brezdomstvo, omejeno mobilnost v okolju ter neaktiven življenjski slog itd. Te družine potrebujejo podporo in pomoč, kjer vsi udeleženi v izvirnem delovnem projektu pomoči soustvarjajo ugodne razplete in prispevajo k temu, da družine v sodelovanju dobijo več moči in krepijo svoje spretnosti in zdravje. V praksi se delo z družinami pogosto ne izvaja po sodobnih konceptih SD z družinami in ravno družine, ki bi potrebovale največ pomoči, ostanejo brez ustrezne pomoči. Izziv je pridružiti se družinam, vzpostaviti sodelovanje z njimi, predvsem z družinami, ki ne zmorejo poiskati pomoči v obstoječih programih. Izziv je stopiti iz institucionalnih okvirov v skupnost, kjer ljudje živijo. Namen projekta je mobilizirati njihove vire in jih spodbuditi k aktivnemu reševanju nastale situacije.

Otrokova in družinska blaginja je vedno bolj kompleksno, polemično in spreminjajoče področje socialnega dela, ko se spoprijema s sodobnimi izzivi in socialnimi problemi (Maluccio 2000). Socialno delo z družinami v skupnosti pomeni koncept podpore in pomoči, ki presega dobrodelnost, kar trenutno v Sloveniji predstavlja vse bolj pogosto obliko pomoči družinam na robu družbe. Družine potrebujejo strokovno zasnovane projekte pomoči, ki gredo dlje od dobrodelnosti v podporo potrebnim spremembam, da bi družinski člani lahko bolje živeli. Tako je nujno razvijati koncepte, ki prispevajo k socialni pravičnosti, človekovim pravicam in s tem tudi k zmanjševanju razlik v zdravju na način, da se krepi odpornost in mobilnost družine in njenih članov.

 

Projekt ima štiri temeljne cilje. V okviru prvega cilja želimo z akcijskim raziskovanjem prispevati k prenosu konceptov SD z družinami v prakso in razvijati nova znanja. Raziskati želimo, kakšne programe pomoči potrebujejo najbolj ranljive družine, soočene z družbeno izključenostjo, ki jih sistemsko zagotovljeni programi ne dosežejo. Cilj je razviti model dobre prakse pomoči družinam v skupnosti. Pri razvoju modela bomo upoštevali tudi izkušnje in znanja iz tujine, pridobljenimi s sodelovanjem s tujim partnerjem.

Drugi cilj je usposabljanje strokovnjakov za delo na področjih SD z družino, fizioterapevtske in delovnoterapevtske oskrbe v mobilnosti ogroženih članov ter kineziološke oskrbe manj aktivnih posameznikov. V okviru projekta bodo sodelovali študentje 5. letnikov mag. programa SD z družino ter programov fizioterapije in kineziologije. Študente bomo na rednih mentorskih srečanjih podprli pri prenosu teoretskega znanja v prakso in razvijanju poklicne identitete, ki temelji na sodobnih znanjih, potrebnih za učinkovito pomoč družinam. 

 

2. "Celostni inovativni model za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih in zmanjševanju neenakosti v zdravju"

 

Polni naslov projekta

Celostni inovativni model za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih in zmanjševanju neenakosti v zdravju

Akronim projekta

»Uživajmo v zdravju«

Podjetje (prijavitelj) oz. vodja projekta

Zavod za šolstvo RS

Partner

Fakulteta za šport

Raziskovalci

dr. Gregor Starc, dr. Marjeta Kovač, dr. Gregor Jurak, dr. Bojan Leskošek, dr. Maja Bučar Pajek, Petra Radi

Trajanje projekta

28.2.2015 do 31.12.2016    

Program:

Norveški finančni mehanizem 2009-2014

Financer:

Program Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014 -RAZPIS NFM in EGP 2009-2014

 

S projektom poskušamo partnerji analizirati stanje, ugotoviti potrebe in predlagati rešitve za celovito in skupnostno preprečevanje in obravnavo debelosti pri otrocih in odraslih. Projekt izpostavlja posebej ranljive skupine prebivalstva, osredotoča pa se na vzpostavitev interdisciplinarnih preventivnih timov, ki na lokalnem področju združujejo šolo, zdravstveno institucijo in lokalno skupnost. 

Univerza v Ljubljani v projektu sodeluje z dvema članicama, Fakulteto za šport in Pedagoško fakulteto.  Fakulteta za šport deluje na področju povečevanja telesne dejavnosti otrok v šoli prek razvoja konceptov dejavnega odmora in minut za zdravje, hkrati pa je cilj vzpostaviltve informacijskega sistem, prek katerega bodo lahko šolski zdravniki dostopali do podatkov o telesnem in gibalnem razvoju otrok in na podlagi teh podatkov bodo zdravniki in učitelji lažje diagnosticirali otroke s težavami in jih skupaj obravnavali tako v okviru šole kot zdravstvenega doma. Pedagoška fakulteta sodeluje pri razvoju, izvajanju in evalvaciji metodično didaktičnih pristopov in orodij za prehransko izobraževanje. Pripravlja učna gradiva in programe za tovrstno izobraževanje ter sodeluje pri evalvaciji njihove implementacije. Pri tem bomo izoblikovali tudi algoritme za sodelovanje šolskih timov pri obravnavi debelih učencev tako z vidika prehranskega izobraževanja kot z vidika spodbujanja telesne dejavnosti.