Merjenje funkcionalne prostornine pljuč. Volumen izdihanega zraka in vitalna kapaciteta se merita s pomočjo izdihanega zraka v spirometer. Med spirometrijo merjenec najprej globoko zajame zrak, nato pa ga čim hitreje izdihne. Pri tem spirometer meri volumne izdihanega zraka. Največjo količino zraka, ki jo merjenec izdihne, imenujemo vitalna kapaciteta (VC), največji količini zraka, ki jo je merjenec sposoben izdihniti v prvi sekundi izdiha, pa pravimo forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi (FEV1). Spirometrične vrednosti so izražene v odstotkih normalne vrednosti, ki jih določimo glede na zdrave osebe istega spola, starosti in višine. Pri KOPB (kronični obstruktivni pljučni bolezni) diagnoza se postavi ob pomoči temeljite anamneze, kliničnih znakov in spirometrije, ki je najpomembnejši samostojni diagnostični postopek. Z njim ugotavlja bolnikovo pljučno funkcijo. Bolniki s KOPB imajo zmanjšan FEV1 (glej zgoraj) in razmerje FEV1/FVC. Glede na to, koliko to razmerje odstopa od normalnih vrednosti, lahko zdravnik določi, kako resna je KOPB oziroma kako prizadeta so pljuča. Astma, povzročena z vadbo, je stanje, pri katerem intenzivnana telesna aktivnost sproži akutno zoženje dihalnih poti predvsem pri ljudeh z nespecifično bronhialno prevzdražlljivostjo (NBPR). Na splošno, z nespecifično bronhialno prevzdražljivostjo (NBPR) označujemo povečano odzivnost zračnih poti za fizikalne, kemične in farmakološke dejavnike Natančnejši opis stanja, pri katerem intenzivna telesna aktivnost sproži akutno zoženje dihalnih poti predvsem pri ljudeh z nespecifično bronhalno prevzdražlljivostjo (NPBR) bi bil bronhospazem.